Ali potrebujemo prehranska dopolnila?
Kako dolgo naj uživam prehranska dopolnila?
Zakaj še vedno vemo premalo o prehranskih dopolnilih?
Ali so boljša naravna ali sintezna?
Kaj so naravna prehranska dopolnila?
Zakaj ne dosežemo želenih rezultatov?
Vitamini so organske spojine, ki jih potrebujemo za opravljanje osnovnih življenjskih nalog. Telo jih z redko izjemo ne more ustvarjati samo. Zato mora človek vitamine kot esencialna hranila pridobivati s hrano.
Vsi vitamini imajo v telesu svojo vlogo. Poznamo 13 vitaminov in noben vitamin ne more nadomestiti drugega vitamina. Zdravja in življenja ni mogoče vzdrževati brez vitaminov.
Poznamo vitamine, ki so jih ustvarile rastline in sintezne vitamine, ki jih ustvarijo v laboratoriju. Vitamine izdelane v industriji (laboratoriji), lahko stroka imenuje naravni, ker sodobna industrijska znanost trdi, da so sintezni vitamini identični tistim iz rastlinske hrane. Zato če vprašate prodajalko v trgovini ali lekarni, ali imajo naravne vitamine, je odgovor da. Zato lahko tudi vsi proizvajalci oglašujejo naravne vitamine.
Procesi izdelave v industriji prehranskih dopolnil niso enaki procesom, ki jih za izdelavo vitaminov uporabljajo rastline.
Tudi končni rezultat je običajno spojina, ki je samo del naravnega vitamina. Številne raziskave so pokazale, da takšni sintezni vitamini niso enako biodostopni, kar pomeni, da jih telo ne absorbira v enaki meri kot naravne oblike.
Kaj so vitamini?
Vitamini so biološki kompleksi, učinek vitamina se zgodi, če so izpolnjeni vsi pogoji ob prisotnosti vseh potrebnih ko-faktorjev.
Če so vitamini izolirani, ne morejo opravljati svojih življenjskih funkcij v celicah.
Vitamin je proces, ki vsebuje vse ko-faktorje, kar pomeni encime, koencime, antioksidante ter mikroelemente, mineralne aktivatorje.
Imamo vitamine, ki so topni v vodi in v maščobah.
V vodi so topni vitamini B, C in karoten (predstopnja vitamina A),
v maščobi (lipofilni vitamini) pa A, D, E in K.
Primer: Vitamin C
Večina virov enači vitamin C in askorbinsko kislino. Askorbinska kislina je izolat naravnega vitamina C. Kompleks naravnega vitamina C poleg askorbinske kisline kot ovoja, sestoji iz ko – faktorjev encima tirozinaze, askorbinogena, rutina, bioflavonoidov ter ostalih. Dodatno so prisotni še mineralni ko-faktorji. Če katera izmed teh komponent manjka, ni vitaminske aktivnosti.
Če so manjkajoče komponente prisotne v telesu, jih lahko organizem uporabi iz lastnih rezerv, kar lahko privede še do večjega neravnovesja pomembnih mikroelementov in mineralov.
Študije kažejo, da lahko telesu celo povzroča težave. V prehrambni industriji se uporablja kot konzervans v živilih, ker uspešno uničuje patogene mikrobe. To sicer živilo varuje pred kvarjenjem, nam pa lahko povzroči kup preglavic. Ko zaužijemo sintezno obliko vitamina C, lahko povzročimo neravnovesje črevesne flore. Askorbinska kislina, podobno kot sintezni probiotiki, namreč ne loči med dobrimi in slabimi mikrobi.
Ker je tudi cca. 10-krat bolj kisla od pravega, naravnega vitamina C, lahko povzroči še draženje želodčne sluznice in izgubo mineralov (kalcija) iz kosti, ki se od tu črpajo za nevtraliziranje presežka telesnih kislin.
Pri občutljivih posameznikih lahko oralno uživanje askorbinske kisline vodi tudi v nastanek ledvičnih kamnov.
Askorbinska kislina je del vitamina C, nekakšen antioksidant, ki ščiti ostale dele vitamina pred oksidacijo in razpadanjem.
Obstajajo tudi druge sintezne oblike vitamina C in tudi pri ostalih je podobno, ker kot smo ugotovili, potrebujemo polnovredno hrano in vit. C kot celoto in ne en del vitamina, saj telo težko prepoznava izolirane sintezne dele.
Je res, da lahko poznamo tudi oblike, ki so bolj prijazne do našega želodca, ampak to ni BISTVO vitaminov.
Ljudje jemo hrano tako kot naši predniki že tisočletja.
Vedno je bolje dobiti vsa hranila v obliki hrane oziroma živil, saj smo temu ljudje najbolje adaptirani.
Kadar kupimo vitamin C kot polnovredno hrano, acerola ali amla, zagotavlja npr. 800 mg acerole 200 mg C-vitamina.
Ostalih 600 mg narava ni naredila kar tako oz. da bi v kapsuli ali naravi zapolnili prostor. To pomeni, da so v 600 mg ostali kofaktorji, ki so enako pomembni, da se zgodi absorpcija in izkoristek vitamina.
Čeprav nam stroka govori, da lahko uživamo samo izoliran del določenega vitamina, nam narava kaže, da ima vsak del svoj smisel. Vitamin potrebujemo kot celoto, vsaka četrtina ima svoj namen, tako kot vse v naravi.
Ko se odločimo za uživanje prehranska dopolnila je dobro, da smo pozorni, da vitamine in minerale poiščemo v naravni obliki kot polnovredno hrano.
Kako prepoznati sintetične vitamine in minerale?
Pri izdelkih s sintetičnimi vitamini in minerali v tabeli ni naveden rastlinski vir, ki zagotavlja vitamine in minerale, ki jih vsebujejo.
Kako prepoznati naravne vitamine in minerale?
V izdelkih z vitamini in minerali iz 100% naravnih sestavin si lahko v tabeli ogledate, katere rastline zagotavljajo navedene vitamine in minerale. Zanimivo Ogaenics se predstavi
Pri izdelkih, ki vsebujejo vitamine in minerale iz 100 % naravnih sestavin, na seznamu sestavin NISO navedeni vitamini, temveč le rastlinski viri, ki zagotavljajo vitamine in minerale. Ogaenics izdelki.
Sintetični vitamini: zakaj so manjvredni?
1 Manjvredni (neživilski) viri
naftni derivati, derivati premogovega katrana, kemično predelan sladkor
2 Podrejena struktura
drugačni od naravnih vitaminov, izolirani, frakcionirani, kristalna struktura, manjkajoča pomožna hranila
3 Manjvredna absorpcija
absorbira se manj učinkovito, brez prepoznavanja s strani telesa, telo se jih želi hitro znebiti, potrebne so velike količine, preostalo gre v odtok
4 Škodljivi učinki na telo
odvzema hranilne snovi, se lahko kopičijo do toksičnih količin, kratkoročno se boste počutili bolje dolgoročno se boste počutili slabše.
Ljudje, ki uživajo sintetična prehranska dopolnila, bolj pogosto večkrat občutijo lakoto in imajo občutek, da so konstantno lačni in kot zanimivost dlje ko uživajo sintetična prehranska dopolnila večje je neravnovesje. Pogosto so utrujeni, boli jih lahko želodec, nečista koža, slabša prebava in presnova. Ko prenehajo ali zamenjajo za naravnime vitamine in minerale lahko veliko težav izgine
KOMBINIRANA ŽIVILA: hrana + sintezni vitamini ali minerali
Obogatena živila (na primer kosmiči z B-vitamini, mleko z vitaminom D, multivitaminski sokovi …).
Kombinirana prehranska dopolnila, kar pomeni sintezne oblike vitaminov, z dodano borovnico, spirulino itd.
Pomembna razlika je, ali so prehranska dopolnila kombinirana: sintezni vitamini + hrana (spirulina, borovnica, kosmiči, celo kosilo) ali pa so vitamini v hrani kot del njene celote, kar pomeni, da je rastlina uporabila vitamine in minerale za svoj razvoj in zaščito pred oksidacijo, tako dobimo celo rastlino, ki jo telo prepoznava kot hrano in uporabi za vitaminske aktivnosti.
Sinteznim vitaminom žal ne moremo dati življenja, tudi če zaužijemo zraven celo super kosilo iz najbolj kakovostnih sestavin.
Sintezne vitamine in minerale naj bi najbolje izkoristili samo skozi infuzijo in ne skozi želodec. Nikdar niso bili narejeni (sintetizirani), da bi jih jedli.
Stroka jih je naredila za medicinsko uporabo (intravenozno) in jih tudi uporablja, zato vam večina zdravnikov ne priporoča jemanje prehranskih dopolnil.
Kaj so minerali?
Minerali so anorganski kemijski elementi. So elementi, ki sestavljajo celotno vesolje, Zemljo in vse na njej, vključno z nami. Najdemo jih v zemeljski skorji in da jih lahko naše telo uporabi, morajo biti povezani z organskimi molekulami.
V telesu so nujni za tvorbo encimov, hormonov, beljakovin …
Kemični in električni procesi se v našem telesu pojavljajo vsak trenutek.
Glede na potrebno količino mineralov v telesu jih delimo na makroelemente in mikroelemente (oligoelemente).
Med makroelemente spadajo kalcij, fosfor, kalij, žveplo, klor, natrij in magnezij.
Med mikroelemente pa prištevamo železo, jod, baker, mangan, fluor, cink, krom, selen, molibden, kobalt in vanadij.
Rastline iz zemlje črpajo minerale, ki opravljajo različne naloge (zaščita pred boleznimi ali sinteza energije …). Vitamini brez mineralov v telesu ne morejo delovati, pa tudi telo jih brez mineralov ne more sprejeti. In medtem ko nekaj vitaminov telo lahko tvori samo, ne more tvoriti nobenega minerala.
Številni minerali, ki se nahajajo v prsti (zemlji), so za nas neuporabni ali celo toksični, ko pa jih rastline uporabijo, nastanejo oblike, ki so nujno potrebne za naše preživetje.
Tudi če je zemlja bogata z minerali, jih ne moremo absorbirati ali izkoristiti, prav tako ne sinteznih. Gre za anorganske elemente iz zemeljske skorje in da jih lahko naše telo uporabi, morajo biti povezani z organskimi molekulami. Minerali za nas postanejo zanimivi ali (živi), ko jih rastlina za svoj proces uporabi in ko pojemo rastlino, dobimo prave žive minerale.
Absorpcija in izkoristek mineralov
Načeloma smo zgrajeni iz vode in mineralov, zato je naše zdravje in kako se počutimo, koliko imamo energije, bolj odvisno od ravnovesja mineralov, kot pa od vitaminov.
Dve obliki mineralov sta za nas najbolj biodostopni, da jih telo lahko izkoristi:
1. aktivna absorpcija: ionizirani minerali (z ioni nabiti minerali)
Aktivna absorpcija je učinkovitejša. V večini primerov je uspešnejši vnos IONSKIH MINERALOV, ki niso vezani na molekule hrane, saj želodčna kislina v tem primeru ni pomembna. To dejstvo je pomembno za ljudi, ki imajo težave z želodčno kislino (premalo) in tiste, ki jemljejo zdravila proti kislini. Moč ioniziranih mineralov ustreza pravemu ravnovesju. Kadar jih uživamo v širokem spektru v sledovih, se izognemo presežku enega elementa, kar lahko privede do neravnovesja drugega. Ionizirani minerali zagotavljajo boljšo električno prevodnost, komunikacijo med našimi celicami in primarnimi telesnimi funkcijami. Zato so hranila bolje podprta, da pridejo tja, kjer so najbolj potrebna.
2. pasivna absorpcija: minerali so vezani na molekule hrane
Zmožnost absorpcije mineralov iz hrane in njihova uporaba je odvisna od naše želodčne kisline, pH vrednosti, fiziologije, prisotnosti drugih mineralov …
Minerali, ki so vezani na molekule hrane, se bolje absorbirajo v kislem okolju. Ker se z leti in zaradi drugih dejavnikov količina želodčne kisline zmanjšuje, se posledično zmanjšuje tudi sposobnost absorpcije mineralov. Tudi jemanje zdravil proti kislini (zgagi) močno zmanjša absorpcijo.
Obstaja pa še tretja možnost vnosa mineralov, ki pa je hkrati tudi najslabša – minerali brez ionov, ki niso vezani na molekule hrane. Zmožnost absorpcije teh mineralov je minimalna oziroma lahko predstavlja težavo, da se skupaj s težkimi kovinami nalagajo v telesu.
CYTOPLAN LOOKBOOK in OGAENICS LOOKBOOK